Umetnosta i racionalnosta ne se sprotivstaveni edna so druga, pa sepak sekoga{ ne odat paralelno i me|usebno ne se vklu~uvaat. I dvete kako oddelni disciplini za su{testvoto odrazeno vo svojata najubava forma (ahsen-i-takvim) – ~ovekot, gi nao|ame vo site periodi od ~ovekoviot razvoj. Povremeno vo razni op{testva bila prisutna umetnosta koja ne bila protkaena so zdrav mentalitet. Na primer, arapskiot svet vo pred-islamskiot period imal pro~ueni poeti, no ova ne go spasi od karakteriziraweto kako “periodot na ignorancijata (neznaeweto)”. Kako posledica, vo razni istoriski periodi `iveeja poeti koi nemaa platformi i misloveni sistemi okolu bivstvuvaweto i metafizikata. No, pokraj ova ~ovekovata istorija se soo~i i so ~isto racionalni epohi, bez prisustvo na umetni~ki vrednosti, na p.r. dosta dolgite i neplodni raspravsii i polemiki okolu apologetskite problemi, bilo islamski ili hristijanski, vo sredniot vek.
XIII vek e period vo koj `ivee{e i tvore{e poetot, mislitelot i sufiot ~ij sistem be{e protkaen so izvonredna umetnost i mentalitet za vremeto vo koe `ivee{e pa i podocna. Ovaa istaknata li~nost na islamskiot svet, koj duri i posle osum vekovi }e uspee da go vsadi prestolot na negovata qubov vo srcata na lu|eto kako na istok taka i na zapad e Mevlana Xelaluddin Rumi[1]. Rastrgnuvaj}i gi zavesite na vremeto i prostorot i blagodarenie na izvonredniot umetni~ki-misloven sistem, Mevlana uspea da ja vsadi qubovta kon raznite aspekti od negovata li~nost i delo me|u razli~nite narodi i religii.
Glavniot tekst vrz ~ija osnova nie denes mo`eme povtorno da gi ~itame su{tinskite ritmovi na mentalitetot i umetnosta vo sistemot na teleolo{ko-misti~nata filozofija na Mevlana e pretstaven vo negovoto mnogustrano i mo{ne poznato delo Mesnevija. Se raboti za deloto za koe poetot Robert Blaj (Robert Bly) veli deka vo nea Rumi na izvonredno uspe{en na~in ja konceptiral i formuliral fizi~kata i metafizi~ka dimenzija na op{testvoto. “Koga za prv pat gi pro~itav poeziite na Rumi”, veli Blaj, “po~uvstvuvav kako da se pribli`uvam kon edna ku}a koja mnogu dobro ja poznavam. Drvjata okolu patot, {irokata ku}a, dvori{tata so zelen~uk i cve}iwa naokolu, kako da gi poznavav site tie. Me|utoa, toa poznavawe ne izvira{e od moeto li~no minato, tuku od edno istorisko vertikalno minato, odnosno spu{taweto od gore nadolu.”[2]
Glavnata preokupacija na sistemot na Mevlana e fokusiran vrz realnata analiza na semanti~kata i simboli~ka dlabo~ina vo frazeologijata na nebesnite tekstovi vo vrska so vistinskite vrednosti na ~ove~kata li~nost.
Ako pro{etame niz stranicite na delata napi{ani od Mevlana }e vidime deka sekoja od niv pretstavuva disciplina ili umetnost vo sebe, a toa {to gi povrzuva site niv e zdraviot filozofsko-teleolo{ki i sistematski fon (zadnina). Samiot toj vo Mesnevija veli:
“Mojata tajna, ne e daleku od moeto ofkawe
No potrebno e svetlo vo o~ite da se vidi, sposobnost vo uvoto da se ~ue”.[3]
Toa zna~i deka vo negovite stihovi postoi eden skrien misloven i umetni~ki fon, koi vo gornite stihovi se izrazeni so simbolite na okoto i uvoto. No, razbiraweto i prifa}aweto na ovaa tajna, poraka ili ~uvstvo e usloveno so sposobnosta za gledawe i zdravo slu{awe.
Vo izrazite na Mevlana postoi edna mo{ne bogata ramka na misliteli koi se pretstaveni vo razli~ni ulogi, pa sepak vo senka na nivnite filozofski sistemi. Toj gi spomenuva Pitagora, Platon, Galen, Feriduddin Attar, Razi i drugi li~nosti od zapad i istok kako nemu dosta poznati li~nosti. Od druga strana brojot na filozofite, poetite i mislitelite ~ii misli toj gi spomenuva e mo{ne golem. Nakratko, toj sebesi se pretstavuva vo sklop na teleolo{ko umetni~ko-filozofkoto testo na vremeto koga `iveel, a i od pred toa. Toj veli:
“Kako i kompasot, nie ednata noga ja imame zabodeno vo verata
a drugata noga {eta niz sedumdeset i dve veruvawa i misli”.
Pokraj toa, ne smee da se zaboravi deka Mevlana najdlabokata inspiracija za negovite dela nesomneno ja dobiva od Objavata. Negoviot sin, Sultan Veled, za Mevlana i nemu sli~nite mistici veli: “Poezijata na Bo`jite prijateli ne e ni{to drugo osven pojasnuvawe na tajnite na objavata. Tie go topat svoeto ‘jas’ i postojat so Boga”[4]. Objavata vo poezijata i deloto na Mevlana sekoga{ ja za~uvuva svojata dvodimenzionalnost. Toj ne vadi nieden sloj nadvor od dosegot na revelacijata (objavata). Vo negovoto delo Fihi Ma Fih[5] toj vo vrska so objavata veli: “Kuranot ima dve strani: nekoi diskutiraat za ednata a drugi za drugata. I dvete se vistiniti i ispravni, bidej}i Semo}niot Gospod saka i dvete strani da go iskoristat nego. Na primer, ako edna `ena ima ma` i edno doen~e, taa od dvajcata ~uvstvuva zadovolstvo, no vo razni formi. Zadovolstvoto na doen~eto e vo maj~inoto mleko, dodeka zadovolstvoto na ma`ot e vo bra~nata vrska. Lu|eto se ~eda na ulicata. Sekoj ima mo`nost da se zadovoli so vidnoto od Kuranot i da pie od negovoto mleko. Samo za zrelite vo zna~ewata na Kuranot postoi posebno zadovolstvo, i toa go razbiraat samo tie.”[6]
^estopati se napraveni obidi filozofijata i teleologijata na Mevlana da se identifikuvaat so neoplatonskite idei, no nevozmo`no e raznobojnosta na koncite izvezeni vo negovoto delo da se povrzat samo so eden filozofski pravec. Nesomneno e deka vo stihovite na Mesnevija i vo drugite dela na muslimanskite mistici se prisutni neoplatonski kako i razni temi obraboteni vo anti~kata gr~ka filozofija, vo persiskata, indijskata, egipetska i druga filozofsko-verska tradicija, no site tie se prigotveni vo edno testo koe gi ima karakteristikite na ve~niot zalak na objavata.
Mevlana so pomo{ na Sadredin Konevi[7] se zapoznal so mislite na doajenot na islamskiot misticizam, Ibn Arebi, a niz intelektualnata tradicija na Kowa i drugite gradovi na Anadolija se zapoznal i so hristijanska i elenisti~ka religiozno-filozofskata tradicija na toa vreme. Simbolite prezentirani vo deloto na Mevlana gi pretstavuvaat re~isi site intelektualni i religiozni tradicii od negovoto vreme i pred toa. Kako posledica na toa Mevlana vo negovoto delo na mnogu umetni~ki na~in uka`uva deka misleweto ne e zbir na znaewa od razni mesta i nivno prezentirawe na hartija, so zabele{ka deka p~elata ne mo`e da proizvede med bez da pro{eta niz nekolku dvori{ta so razni cve}iwa. Kako {to p~elata nasobraniot nektar od raznite cve}iwa go pretvora vo med, taka i mislitelot pravi so mislite i ideite, veli Mevlana.
Dvori{tata so cve}e niz koi se pro{etal Mevlana se mnogubrojni, no i cve}iwata vo niv se raznovidni. Nie vo ovoj tekst }e se obideme da prika`eme samo dve od niv.
Epistemiologijata na Mevlana
Epistemiologijata vo deloto na Mevlana e organsko prodol`enie na islamskata misti~ka tradicija. Ovaa misti~ka tradicija koja e prezentirana kako islamski ezoterizam par excellence vo tasavufskata disciplina pretstavuva duhovna pojava vo ramkite na seop{tata islamska teleolo{ko-filozofska pojava koja se razlikuva ne samo po formata i sodr`inata, tuku i od jazi~en i literaturen aspekt vo prezentiraweto na raznite teozofski disciplini. Tokmu poradi toa se veli deka sufiskiot jazik e metajazik.[8]
Epistemiologijata kako takvo prodol`enie pretstavuva eden mo{ne kompliciran duhoven proces, niz koja se ra|a i razviva do apsolutnata zrelost, ili do topeweto so Najvi{niot (Fena) i ostanuvaweto so Najvi{niot (Beka). Mevlana kako patnik na sufiskiot duhoven pat, vquben vo osvetlenite vrvovi na misti~nata Hira[9], sebesi se gleda kako eden postojan posetitel na skrienite nebesni zna~ewa vo vertikalniot i horizontalen aspekt. Vsu{nost, toj niz metafizi~kata {irina i dol`ina gi dostignuva krajnite granici na {eriatot (zakonot) i se protegnuva do predgradijata na vistinitosta (hakikat). Ova toj go ~ini so pomo{ na dvete glavni dimenzii: zikrot, postojanoto spomnuvawe na Bo`jata vistinitost, i fikrot, meditacijata vo epicentarot na apsolutnata vistinitost.
Vo horizontalen aspekt fikrot, racionalnata meditacija kaj Mevlana pominala niz nekolku razvojni fazi. Po~nuvaj}i od prvite denovi na ovoj svet ~ovekot sekoga{ obmisluval okolu “{to” i “kako”, i neprestano baral odgovori na ovie pra{awa.
Eden vek pred Mevlana, Gazali (p. 1111 g.) zaklu~il deka znaeweto i spoznavaweto koe se dostignuva so pomo{ na setilata i eksperimentiraweto ne e dovolno za spoznavawe na vistinata, i deka razumot nema sposobnosti za pro{etka vo sferite na metafizikata. Zaedno so proglasuvaweto na nesposobnosta na razumot, Gazali gi proglasi za eretici i onie koi veruvaa vo apsolutizmot na razumot, i zaedno so vistinata na objavata ja pretstavuvaa i vistinata na razumot kako identi~na so prvata – t.e. filozofite. Gazali nema da ostane osamen vo prezentiraweto na nesposobnosta na ~istiot racionalizam vo sferite na metafizikata. I. Kant (p. 1804 g.) ovoj razum }e go nare~e “~ist razum”[10] i so novite pojasnuvawa u{te pove}e }e ja zajakne tradicijata zapo~nata od Gazali.
Me|utoa, onie koi gi kritikuva{e Gazali, kako Farabi (p. 950 g.) i Ibn Sina (p. 1037 g.), razumot ne go koristeja samo vo smisol na aristoteloviot racionalizam kako “sila koja dejstvuva vrz osnova na logi~ki pravila”. Tokmu poradi toa podocna Ibn Ru{d (p. 1198 g.), branej}i gi filozofite tvrde{e deka tie go koristele razumot vo mnogu porazli~ni smisli od Aristotel. Mevlana vo latitudinalniot pravec ja poznaval ovaa tradicija i istata so golemo majstorstvo ja koristi vo svoeto delo. [11]
[to se odnesuva do vertikalniot aspekt na spoznavaweto i znaeweto toj go sledi patot na Gazali i drugite mistici. Na mnogu mesta vo Mesnevija toj preku eden estetski stil uka`uva deka setilata i egzoteri~koto iskustvo ne ovozmo`uvaat vistinsko spoznavawe i znaewe. Samo {to Mevlana, za razlika od Gazali, vo negovoto sfa}awe na razumot e pobogat i poraznoboen. Toj razumot ne go gleda kako edna nedeliva primordijalna celina, tuku za nego rasprava od aspekt na negovata funkcija i posledici. Naslonuvaj}i se i na koristenata terminologija vo klasi~nata islamska literatura Mevlana rasprava za razumot kako relativen i apsoluten (Xuz’i-Kul-li i Idafi-Mutlak). Apsolutniot razum (Kul-l’i ili Mutlak), {to ja pretstavuva celinata e zamislena kako nepresu{na svetlina (nur) ili kako izvor na svetlinata (mi{kat). Opi{uvaj}i gi svetite geografski ekrani na nebesniot i ~ove~ki segment, niz koi ~ekori sovr{eniot ~ovek i vo ~ii ramki se obistinuva sekoj individualen akt na epistemolo{kata pojava, toj se zafa}a za simboli~niot egzistencializam, t.e. sapiens egzistencializmot na kuranskiot ajet koj za Gospod veli deka e Svetlina nad svetlinite[12], i koj prodira vo site pori na razmerite na bivstvuvaweto. Ovoj izvor na svetlina na razni mesta i vo razni zna~ewa pretstavuva odredeni odrazi. Posledi~no na toa odrazeniot horizont go ima atributot na delot, a razumot pojaven vo nego e delumen razum. I povtorno vo mestoto kade {to se odrazuva, dejstvuva vo ime na apsolutniot razum, no negoviot uspeh zavisi od sveteweto na zracite na vremeto i prostorot. Eve kako e izrazena ovaa razlika so jazikot na Mevlana:
“Relativniot razum ponekoga{ uspeva,
a ponekoga{ se strupoluva”[13]
“Delumniot razum mu dal lo{o zna~ewe na razumot,
~ovekot, poradi kogo svetot be{e posakan, ostana bez `elba”[14]
“Delumniot razum izgleda deka ja poseduva tajnata,
no toj ja negira metaqubovta”[15]
“Vo zborovi i dela toj e na{ prijatel
no vo ezoterikata i du{evnata sostojba toj e ni{to.”[16]
Razumot {to ~ovekot go poseduva, veli Mevlana, e relativen i toj nema mo`nost da gi nadvladee izmamite na setilata i ~uvstvata. Na razumot koj e vo postojana bitka so niv potreben mu e eden pat za da nadvladee. Samiot od niz ovoj pat vo deloto na Mevlana e pretstaven kako eden mo{ne egzistencijalen akt i e izrazen so sintagmata sejr-i suluk, koj zna~i nepre~en misloven napredok vo spoznavaweto i mudrosta vo ~ove~koto su{testvo, {to vo islamskiot misticizam e imenuvan kako mikrokosmos (zubde-i alem). Ovoj pat ne e obi~na pateka niz koja ~ovekot mo`e da se dvi`i tamu-vamu, tuku e eden pat koja gi bara epistemiolo{kiot razmer na spomnuvaweto (zikr) i racionalizmot (fikr), potpreni vrz metaempirizmot na duhovniot voda~. Mevlana veli:
“Razumot za ~ovekot treba da bide kako krilja,
Ako ~ovekot nema um toj treba da pobara drug um koj }e go vodi”.[17]
“Koga razumot e vo zaedni{tvo so eden drug
Se zajaknuva svetloto i patot se gleda”[18]
“Ako ti ima{ skrien i delumen razum
baraj vo svetot nekogo koj ima sovr{en razum”[19]
“Tvojot delumen razum stanuval apsoluten so univerzalniot
Apsolutniot razum e sinxir za jastvoto”[20]
Vo ovie alegori~ki izrazi niz apsolutniot razum nekade se izrazuva idealniot ~ovek (insan-i kamil), nekoga{ prviot razum (prima intellect), a ponekoga{ se misli i na Apsolutnoto Bitie. Vo islamskata misti~ka epistemiologija, a vo toj sklop i kaj Mevlana, epistemiologijata ima apsoluten paralelizam so ontologijata. Stepenite na bivstvoto (meratibu’l-vuxud), se vo proporcionalna soglasnot so stepenite na znaeweto (makamat). Kako posledica na ova Mevlana niz spomenuvaweto i spokojot na du{ata (zikr) negovata du{a ja povrzuva so Univerzalniot Duh na nebesniot metakosmos, dodeka niz spokojot na razumot i sledeweto na sovr{eniot razum (fikr), go vklu~uva razumot vo redovite na teokozmi~kata svetlina na Prima Intellect.
Gospod i Svetot vo deloto na Mevlana
Osnovniot opseg na filozofsko-misti~niot pogled na svetot na Mevlana vo kontekst na Gospod kako apsolutna Vistina i svetot kako odraz na ovaa realnost, se nao|a vo transcendentnoto edinstvo na Bitieto (vahdet-i vuxud). Poznatiot mistik i poet od Kowa ovoj pogled go razvil vo edna tesna korelacija so simboli~niot sufiski jazik pretstaven vo delata na Feriduddin Atar i biduvaweto vo senka (Vuxud zil-li) kako prodol`enie na misti~nata filozofija i iskustrvo pretstaveni vo filozofsko-misti~nata tradicija na Ibn Arabi. Apsolutnata Vistina e vo primarnata predforma (Zat Mutlak), kade {to u~estvuva samo bivstvuvaweto na Najgolemiot (vuxudullah), dodeka pak se drugo osven toa (masivallah), veli Mevlana, e odraz na 99-te ubavi imiwa na Allah x.{. Iako vo razni slu~ai Mevlana, kako i drugite sufii pred nego, e obvinet za prezentirawe na nekakva forma na filozofski panteizam, tie vsu{nost, kako {to veli i Anri Korben, prezentirale edno sufisko nebesno edinstvo (tevhid sufi – sufiski teomonizam). [21]
Delata na Mevlana na eden mo{ne razbirliv na~in raspravaat za Gospod kako za bitie mo{ne blisko so ~ovekot. Vrz osnova na kuranskiot ajet “Nie sme mu, me|utoa, poblisku od `ilata vo grklanot”[22], i so pomo{ na zna~itelen broj na simboli, alegorii, metafori i razni stilski figuri toj se obiduva Bo`jata veli~ina, nedofatlivost i makrokosmi~kata golemina da gi po~uvstvuva vnatre vo mikrokosmosot, odnosno vo ~ovekot. Za Mevlana Gospod e onakov kakov {to Samiot se pretstavil vo Kuranot. Toj e Vladetel i Sozdatel, Somilosen i Milostiv. Toj, kako {to se veli vo edna nebesna tradicija (hadis kudsi), saka{e da ja pretstavi Veli~inata na Bitieto pa zatoa ja sozdade vselenata. Spored tradicijata “Jas bev edno skrieno bogatstvo, posakav da bidam spoznat i zatoa ja sozdadov vselenata”, [23] vselenata i svetot vo nea e ogledalo na odrazot na Bo`jata ubavina (xemalullah). Ova zra~ewe i odraz od vreme na vreme i na razni mesta mo`e da bide i ne tolku vidliv, me|utoa Veli~inata Gospodova ne zavisi od nejzinoto delumno pretstavuvawe vo ~ovekot. Teomonizmot pretstaven vo deloto na Mevlana e prodol`enie na kuranskata ideja za Gospod. Na mnogu mesta vo Mesnevija se primetuvaat zlatnite zraci na ajetot vo prodol`enie, koi od strana na Mevlana se sredeni vo edna inspirativna harmonija: “Allah! Nema drug Bog osven Nego! @iv i Postoen! Ne go obzema ni dremka ni son. Se {to e na nebesata i na Zemjata e – Negovo! I koj mo`e kaj Nego, bez odobrene Negovo, da se zazeme!? On go znae i ona {to e pred niv i ona {to e zad niv. I od znaeweto Negovo, samo so posak Negov, onie mal del opfa}aat. Prestolot Negov po{irok e i od nebesata i od Zemjata. ^uvaweto na ovie ne e nikakva te{kotija za Nego. On e Vi{en i Golem!”[24]
Gospod gi sozdal site sferi na vselenata i Toj so Negovoto bivstvuvawe e prisuten vo site niv, no za `al ~ovekot dozvoluva da bide izmamen i fokusiraj}i se na vidlivite pri~ini istite gi gleda kako permanentna vistina. Nivniot slu~aj li~i na primerot na mravkata. Edna{ mravkite izlegle na pro{etka vrz edna hartija na koja bil nacrtan eden prekrasen dvor so cve}iwa. Tie bile v~udovideni so umetnosta i ubavinata pretstavena na hartija i pomislile deka toa e ume{nost na molivot. Podocna otkrile deka nego go dvi`i rakata. No za `al tie ne znaeja deka vistinskiot dvigatel na rakata e Duhot. [25]
Ajetot: “I sekoj den On e spremen na se” [26], jasno poka`uva deka Gospod vo sekoj moment e pretstaven so razli~ni zra~ewa. Negovite odrazi ne li~at eden na drug i ne se povtoruvaat.
Gospod, po~nuvaj}i od neorganskite minerali pa se do ~ovekot sozdal se na sistematski i harmoni~en na~in. So soedinuvaweto na dvata elementi so ponisko nivo se ra|a eden element so povisoko nivo. Na primer, kam~eto od zapalkata i `elezoto go davaat oganot. [27] Kako posledica se {to postoi vo vselenata, veli Mevlana, e edna majka, “umm” [28], i postojano gi pre`ivuva rodilnite maki za ra|awe na povisoki i poprosvetleni su{testva. Nesomneno e deka Allah sozdal se samo so edna edinstvena naredba “Kun – Bidi” [29], me|utoa potrebno e vreme za sozdadenoto da ja dobie sovr{enata forma. [30] Nivoto na sovr{enstvo vo odnosot me|u sozdadenoto i Gospod mo`e da se postigne samo preku milosta i dobrinata na Golemiot. Tokmu poradi ova Mevlana vo edno mesto vo Mesnevija, edniot od negovite karakteri go u~i da ja ka`uva ovaa molitva:
“Bogatiot be{e mo{ne blagoroden, no negovata preterana blagorodnost nimalku ne se pribli`uva{e do Tvojot dar,
Toj mi podari kapa, a Ti glava so um… Toj mi podari xonka, a Ti ubava stava.
Toj mi dade zlato, a Ti race da go brojam… Toj mi dade mazga, a ti um za da ja javam.
Bogatiot mi dade sve}a, a Ti oko svetle~ko… Toj mi dade hrana, a Ti usta za da jadam.
Toj mi dade nafaka, Ti mi dade `ivot, do`ivivawe. Negovoto vetuvawe e zlato, a Tvoeto ve~no bogatstvo”.[31]
Odnosot na Gospod so svetot, odnosno vselenata vo deloto na Mevlana e pretstaven so primerot na sonceto. Toj istovremeno pru`a milost no i pali (gori):
“Ako Sonceto koe go osvetluva celiot svet malku pove}e se pribli`i }e izgori se {to postoi”[32]
Simboli~noto pretstavuvawe na Gospod so simbolot na Sonceto e edna mo{ne stara tradicija vo istorijata na religiite, po~nuvaj}i od najprimitivnite pa se do nebesnite. Me|utoa, vo deloto na Mevlana ovaa simbolika dobiva edna posebna atraktivnost so prisustvoto na likot na [emsuddin[33] (Sonceto na verata). Kako {to ne mo`eme so golo oko da go gledame sonceto taka, veli Mevlana, i svetlinata na Gospod e mnogu sjajna i gi zaslepuva o~ite. Zatoa, potrebni se zavesi ili oboeni o~ila za da se vidi On. Vo negovoto delo Fihi Ma Fihi Mevlana, baziraj}i se na kuranskiot ajet vo vrska so prorokot Musa a.s. vo momentot koga posakal da go vidi Boga, go sovetuva svojot u~enik Husameddin ^elebi so zborovite:
“Nie ne mo`eme da ja vidime Bo`jata ubavina (xemal) bez zavesa. Zavesite se elementite koi ni pomagaat i od koi imame korist. Go gleda{ li ova sonce? Nie so pomo{ na negovata svetlina ~ekorime, gledame, go razlikuvame dobroto od zloto i se greeme. Ovo{kite i lozjata so negova pomo{ davaat plodovi. Ova sonce koe indirektno tolku mnogu ni koristi ako malku pove}e ni se pribli`i, ne samo {to ne }e imame korist, tuku i }e ne ispr`i i izgori.”[34]
Zavesite spomnati vo ovie redovi na Mevlana se ubavinite na ovoj svet, zad koi se nao|aat neopislivite i sovr{eni ubavini na Gospod. Mevlana onie koi ne ja prifa}aat ovaa metakosmi~ka pre-realnost gi sporeduva so liljacite koi go mrazat sonceto:
“Liljakot ne e neprijatel na sonceto,
no pod ovaa zavesa toj e neprijatel na sebesi”[35]
So pomo{ na simbolot na sonceto Mevlana razviva edna izvonredna simbolika na simbolikata na boite. Boite koi se prisatni vo svetot, veli Mevlana, se rezultat na prekr{uvaweto na ednobojnosta na bo`jite zraci (fejz ilahi), i se neophodni za smiruvawe na ~ovekovata du{a. Vo momentot na sretnuvaweto (vuslat), vo momentot koga ~ovekot se obojuva so bo`estvenata ednobojnost tie se gubat i ostanuva samo Allahovoto ~isto svetlo (Nurullah), {to e i sr`ta na bivstvuvaweto vo vselenata.[36]
Raznite ilustracii pretstaveni od strana na Mevlana vo vrska so znaeweto, spoznavaweto, Gospod, vselenata prezentiraat edna teozofija i eden poseben teleolo{ki i umetni~ko-filozofski sistem koi svoite koreni vo prv red gi ima dlaboko vkoreneti vo islamskite nebesni tekstovi, a potoa i vo bogatata filozofsko-umetni~ka tradicija na istokot i antikata, a nejzinite granki se prostiraat do eden golem broj na mislovni i umetni~ki sistemi na sredniot i noviot vek. Tokmu poradi toa vo razni krugovi na umetnosta i naukata, kako na istok taka i na zapad, Xelaluddin Rumi ima zaslu`no mesto. Negoviot eternalen stil e sve` i razbirliv za du{ata vo sekoe vreme i prostor.
Metin Izeti, Ph.D.
THE TELEOLOGICAL PHILOSOPHY OF MEVLANA JALALUDDIN RUMI
ABSTRACT
Undoubtedly, one of the most renowned personalities
of the Islamic mysticism and philosophy is Mevlana Jalaluddin Rumi. Various
illustrations presented by him regarding knowledge, cognition, God, universe
introduce certain theosophy and a special theological and
artistic-philosophical system whose roots are deeply rooted above all in the
Islamic holy scripture, and then in the abundant artistic-philosophical
tradition of the East and antique, while its branches stretch to a large number
of mental and artistic systems of the Middle ages and the present times. His
eternal style remains fresh and attainable for the spirit in every time and
space. Hence, the figure of Mevlana continues to stand between East and West.
[1] Mevlana Xelaleddin Rumi e roden vo Belh vo 1207 godina. Toj e eden od najistaknatite misliteli (u~eni lu|e) na vtoriot milenium. U{te kako dete so svoeto semejstvo, na ~elo so negoviot tatko Bahauddin Veled (p.1231 ) se iselija od Belh i posle edno dolgo pate{estvie se smestija vo Kowa, Anadolija. Mevlana podolgo vreme predava{e vo najpoznatite medresi na Kowa i do negovata sredba so [ems-i Tebrizi vo 1244 g., ja prodol`i svojata rabota kako nastavnik. Po sredbata so [ems negoviot `ivot se promeni celosno; toj go ostavi medreseto i se nurna vo ezoteriskite disciplini. Umre vo 1273 godina. Negovoto najpoznato delo nesomneno e Mesnevija, no napi{a i drugi dela kako: Divan-i Kebir, Mexalis-i seb’a, Fihi ma Fih, itn. Za po{iroko vidi: Eflaki, Ahmed, Menakibu’l-Arifin, prevod na turski Tahsin Jazixi, str. 1/8, 16, 17, 40; Sipehsalar, str. 19; Sultan Veled, Istidatname, str. 195-96.
[2] Bly, Robert, “The Wild Image in Rumi: Rumi And The Second Road”, Ululslararasi Mevlana Bilgi Soleni Bildirileri, Ankara 2000, str. 165.
[3] Mesnevi, I- 7. (So rimski broj e ozna~en tomot, a so arapskiot distihot)
[4] Sipehsalar, str. 71.
[5] Deloto Fihi Ma Fih e zbirka na razgovorite na Mevlana so negovite u~enici, kako i so golem broj drugi li~nosti, koi ponekoga{ gi spomenuva po ime a ponekog{ ne. ^estopati negov sogovornik e Muinuddin Pervane, eden od zna~ajnite ministri od toa vreme. Razgovorite se pretstaveni vo vid na odgovori na postavenite pra{awa, a potoa toj spored inspiracijata i momentalnite okolnosti go pro{iruva razgovorot.
[6] Schimel, Annemarie, Ben Ruzgarim Sen Ates, prevod na turski Senail Ozkan, Istanbul 1999, str. 48.
[7] Sadreddin Konevi e sovremenik na Mevlana i pretstavnik na filozofskata prezentacija na edinstvoto na bivstvoto (vahdet-i vuxud) na Muhjuddin Ibn Arebi vo Anadolija.
[8] Hafizoviç, Reshid, Temeljni Tokovi Sufizma, Saraevo 1999, str. 237.
[9] Hira e imeto na brdoto kade prorokot Muhammed a.s. ja primi prvata objava od Vi{niot Gospod.
[10] Stumpf, Samuel Enoch, Filozofia, Historia &Problemet, prevod na albanski Kastriot Muftiu i Pa}sor [ehu, str. 299-300.
[11] Afifi, Ebu’l-Ala, Islam Dusuncesi Uzerine Makaleler, prevod na turskiEkrem Demirli, Istanbul 2000, str. .55
[12] Kuran: Nur, 35.
[13] Mesnevi, III-1145.
[14] Mesnevi,V-463.
[15] Mesnevi, I-1982.
[16] Mesnevi, I-1984.
[17] Mesnevi, VI-4075
[18] Mesnevi, II-26.
[19] Mesnevi, I-2052.
[20] Mesnevi, I-2053.
[21] Vo vrska so vahdet-i vuxud vidi: Eraydin, Selçuk, Tesavvufi dhe Tarikatet, prevod na albanski Metin Izeti, Tetovo 2001, str. 197-287; Yilmaz, H.Kamil, Hyrje në Tesavvuf, prevod na albanski Metin Izeti, Tetovo 2002, str. 231.
[22] Kuran: Kaf, 16.
[23] Ovoj hadis kudsi e mo{ne po`elen od sufiite i zazema mesto vo site sufiski dela po~nuvaj}i od klasi~nite, dodeka pak poznava~ite na naukata na hadisot vo pove}eto slu~ai istiot go smetaat za apokrifen, bidej}i ne korespondira so normite na sledeweto na proro~kata tradicija predvidena vo ovaa disciplina.
[24] Kuran: el-Bekare, 255.
[25] Mesnevi, VI-3721.
[26] Kuran: er-Rahman, 29.
[27] Mesnevi, II-1964.
[28] Mesnevi, III-3562.
[29] Kuran: el-Bekare, 117.
[30] Mevlana so ovaa ideja gi sledel Senai i Attar koi velat deka vo dvorot na vselenata treba da ovenat iljadnici cve}iwa pred da vo nego se zasadi semeto na ru`ata. (Vo islamskata klasi~na poezija ru`ata e simbol na Prorokot a.s.)
[31] Mesnevi, VI-3126
[32] Mesnevi, I-141.
[33] [emsuddin Tebrizi e misti~en voda~ (mur{id) na Mevlana. @ivotot i deloto na ovoj visok sufi, koj e starecot na misti~niot eros vo islamskata misti~na literatura ne se dovolno poznati, no za nego se znae samo vrz osnova na negovite odnosi so Mevlana vo Kowa i od toa {to se veli za nego vo delata na Mevlana.
[34] Schimmel, Annemarie, Islamin Mistik Boyutlari, превод на турски. Ергун Коџабијик, Истанбул 2001, стр.165.
[35] Mesnevi, II-791.
[36] Mevlana ovaa svoja ideja ja zasnovuva vrz kuranskiot ajet: “Kon Allahovata nasoka! A koj ima podobra nasoka od Allahovata? Nie samo Nego go obo`avame” el-Bekare 138.
